Trump namignil, da bodo s Kubo opravili kar na poti domov iz Irana

Ameriški predsednik Donald Trump je bil častni govorec na dogodku Forum Club of the Palm Beaches, kjer je v nagovoru zbranih spregovoril tudi o načrtih za Kubo.

Trump je po poročanju Euronewsa dejal, da bo ameriška vojska "skoraj nemudoma prevzela Kubo", kar je povzročilo skrbi, da se bodo ZDA letos zapletle v še en vojaški spopad.

"Zdaj ima Kuba težave. Najprej bomo končali v Iranu, rad dokončam delo. Na poti nazaj iz Irana bo ena od naših velikih letalonosilk, morda USS Abraham Lincoln, največja na svetu, pripeljala do Kube, se ustavila približno 90 metrov od obale in oni bodo rekli: ’Najlepša hvala, vdamo se’," je bil slikovit Trump.

To ni prvič, da je Trump namignil na vojaško operacijo na Kubi. Ta je na mizi že vse od januarske operacije v Venezueli, ko so Američani zajeli predsednika Nicolasa Madura.

Trump je večkrat obtožil Kubo, da je v zameno za denar in nafto zagotavljala varnostno osebje za zaščito Madurovih domnevnih operacij v trgovini z mamili. Po vojaški operaciji v Venezueli je dotok nafte do otoka prekinil.

Kuba se vse od takrat spopada z velikim pomanjkanjem nafte, kar je vplivalo na številne panoge in ustavilo nacionalne zdravstvene storitve. Združeni narodi so v zadnjih mesecih že večkrat opozorili, da na Kubi zaradi ameriškega naftnega embarga vlada humanitarna kriza.

Sankcije kubanske oblasti označile za "kolektivno kaznovanje ljudi"

V petek je Trump podpisal izvršni ukaz o novih sankcijah proti Havani. Tokrat so tarče osebe, ki delujejo v energetskem, rudarskem, železarskem, finančnem in varnostnem sektorju na Kubi ter proti vsem, za katere je bilo ugotovljeno, da so vpleteni v resne kršitve človekovih pravic.

Sankcije vključujejo tudi tuje banke, ki sodelujejo s kubansko vlado, in dodatne omejitve priseljevanja s Kube v ZDA za osebe, ki so osumljene kršenja človekovih pravic.

Kubanski zunanji minister Bruno Eduardo Rodriguez Parilla je sankcije označil za obliko "kolektivnega kaznovanja kubanskih ljudi" in dodal, da ni naključje, da so jih naznanili ravno na dan, ko je več milijonov Kubancev na ulicah protestiralo proti ameriški blokadi.

Bela hiša je kubanske voditelje že več mesecev pozivala k pogovorom in jih opozarjala, da se morajo za to odločiti, preden bo prepozno.

Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je pogajanja pod tako imenovanimi sovražnimi pogoji že večkrat zavrnil in zatrdil, da bo Havana sodelovala le v pogovorih, ki bodo "temeljili na medsebojnem spoštovanju, enakovrednih pogojih in brez grožnje njihovi suverenosti in ozemeljski celovitosti", še piše Euronews.